Draščan je šel s semnja. Na poti domu ga je ujela ploha. Naplajhal ga je dež, da je kar curelo z njega. Škripal je z zobmi in se jezil:

"Kol`kor vragov, tol`ko strel, bog nam daj zadost` marel..."

Ko je ves premočen prišel domov, je ukazal ženi: "Vale mi pripravi posteljo, da ležem, če ne me bo bodec..." Hoče zaspati pa začuti, kako skače bolha v postelji. Razpuhti se mu jeza: "Uh, če te dobim, te zmlinčim!"

Ker pa je nikakor ni dobil pod prste, je gledal izpod čela kakor gad izpod kamna in mrmral:

"Ti, bolha, če si bolna- zakaj pa skačeš? Če pa si zdrava- zakaj pa v posteljo siliš?"

Lojze Zupanc je zaradi narave svojega dela (učitelj), bil primoran, da se je selil iz kraja v kraj in na tak način spoznal ljudi, način življenja, navade in delo po različnih pokrajinah. Med učiteljevanjem je šel na svojevrsten način tudi po poteh uskokov, saj je služboval v Metliki, Gradcu, Podzemlju in Črnomlju.