Valvazor je v svoji Slavi vojvodine Kranjske opisal, kar nekaj šeg in navad starih Uskokov. Nekatere so se mu zdele nenavadne, našel je tudi šaljive. Za nas so njegovi zapisi vsekakor pomembni, saj je na svojih popotovanjih zbiral informacije o ljudeh in njihovih navadah s prve roke.

Valvazor je v Slavi vojvodine Kranjske pisal tudi o življenju uskokov v zadružnih hišah. V vsaki hiši stanuje skupaj tri, štiri ali pet družin in en kup otrok. V takšni zadrugi je bilo od 8-10 mož, ki so bili vojaško sposobni. V vsaki zadrugi je bil en gospodar in ena gospodinja. Gospodar je najstarejši mož (oče ali najstarejši sin), če je za to sposoben, gospodinja pa je žena najmlajšega poročenega brata ali strica. Gospodarja in gospodinjo morajo vsi ostali poslušati.

V Beli krajini so se takšne zadruge ohranile do konca druge svetovne vojne. Zaradi nezadovoljstva pri delitvi premoženja in dedovanju, pa se še do današnjih dni bijejo sodni spori.