GRKOKATOLIŠKA CERKEV

SV. CIRIL IN METOD METLIKA

V Sloveniji se nahajata samo dve grkokatoliški župniji, ena v Metliki, druga pa v Dragah pri Suhorju. 

Obe slovenski župniji Drage pri Suhorju in Metlika sta poleg hrvaških Grabar, Karlovac, Zagreb, Jastrebarsko in Kašt sestavni del Žumberačke vikarije, ki spada v Križevačko eparhijo (škofijo). Za obe slovenski župniji skrbi Rusin Mihajlo Jozafart Hardi, pesnik, pisatelj ter najprepoznavnejši Ikonopisec v Sloveniji.

Grkokatoliška cerkev sv. Ciril in Metod v Metliki, leži na vrhu manjše vzpetine na zahodnem robu razširjenega mestnega jedra. Enoladijska cerkev, z zvonikom nad vhodom je bila blagoslovljena leta 1903 po petih letih gradnje. Grkokatoliki so na tem območju prisotni že od leta 1611, vendar so šele v začetku 20. stoletja na pobudo 42 grkokatoliških vernikov postavili cerkev v Metliki. Danes jih pod metliško župnijo spada dobrih 300 vernikov.

Grkokatoliki so verski pripadniki grkokatoliške Cerkve, ki priznava papeža kot vrhovnega poglavarja, voditelja vključno s katoliškim naukom. Pri svojem bogoslužju uporabljajo vzhodno liturgijo, zato se zanje uporablja tudi ime katoliki vzhodnega ali bizantinskega obreda.

Na zahodu je krščanstvo zaznamovala latinščina in je zato obred potekal v latinščini, na vzhodu pa grščina. Obredi v grkokatoliški Cerkvi pa lahko potekajo v starocerkveni slovanščini, za kar sta zaslužna Ciril in Metod (po katerima nosi tudi metliška cerkev ime), ki sta prevedla obred in ga tako približala ljudem. Do razcepa znotraj Zahodne in Vzhodne Cerkve je prišlo takoj po koncu prvega tisočletja našega štetja. Sledilo je več neuspelih poizkusov, da bi ponovno zedinili vzhodne in zahodne kristjane. Konec 16. stoletja je ena, ali več pravoslavnih škofij ponovno obnovila edinost z rimsko Cerkvijo, vendar so ohranil svoj obred. Nastale so tako imenovane unije- Unijatska Cerkev

Nastanek Unijatske Cerkve je tesno povezan z Uskoki

Ko so se pravoslavni Uskoki selili, je z njimi prišla tudi duhovščina, ki je skrbela, da ni bilo prestopanja med rimokatolike. Na območjih, ki so jih naselili, so ustanavljali pravoslavne škofije. V času, ko so se Uskoki borili proti Turkom, se niso preveč obremenjevali z verskim poenotenjem. Kasneje, ko pa je tudi pravoslavje oviralo integracijo Uskokov in ko so v pravoslavje začeli prestopati celo nekateri rimskokatoliški verniki, ki so na nekaterih območjih ostajali v manjšini in niso imeli več svoje duhovščine, so hrvaški rimskokatoliški škofje postali zaskrbljeni nad dejstvom, da je v hrvaških deželah vse več pravoslavnih vernikov, ki ne priznavajo oblasti papeža v Rimu. Avstrijske cerkvene in posvetne oblasti so ugotovile, da bi bilo to mogoče rešiti tako, da bi pravoslavno obredje ostalo nedotaknjeno, vanj pa bi vnesli katoliško doktrino z dogmami in papeževim prvenstvom nad verniki vred. Rekrutirali so številne fante iz pravoslavnih družin in jih poslali študirat katoliško teologijo, kar je pripomoglo k večanju števila uniatskih duhovnikov.

Cerkev sv. Cirila in Metoda je vpisana v register kulturne dediščine Republike Slovenije.