V službi smo se dogovorile, da bomo šle k sodelavki na obisk, ki je rodila. Sedaj je že minilo nekaj mesecev in najbrž sta se otrok in mamica že dobro privadila eden na drugega. Zmenile smo se, da ji kupimo še manjše darilo, saj smo enega že poslale ob času rojstva.
Na hitro smo pobrale prispevke in šle kupit še eno manjšo igračko in komplet posodic za hranjenje. Konec tedna smo se po službi odpravile na obisk. Ko smo prišle se je ravno mučila s hranjenjem fantka. Nikakor ni odpiral ust in vse je pljuval ven. Nam je bilo to zelo smešno, saj se je tudi fantek zelo smejal, mamica pa je bila hudo resna. Takoj smo spet vse vsaka s svojo izkušnjo pričele pripovedovati naše zgodbe, ko so bili naši otroci majhni. Otrok se najprej navaja na različne okuse. Spomnim se, da sem svojim kar pomočila dudico v hrano in so potem okušali različne okuse. Pri nekaterih so se kremžili, pri nekaterih bi še kar enkrat probali. Vse smo se strinjale, da je bilo uvajanje goste hrane kar dolg proces. Vsak dan smo poskusili eno stvar. Priporočila za uvajanje goste hrane so pri dojenčkovem petem mesecu starosto oziroma je vse odvisno od njegovega stanja, če se še doji in kako je ješč, da nima kakšnih posebnih težav.
Najprej se je svetovalo pokušati zelenjavo z blagimi okusi kot je korenček, bučke in krompir. Pri uvajanju goste hrane moramo paziti, da je le ta dodobra pretlačena brez grudic na začetku. Potem, ko to že obvladajo lahko pustimo malo večje koščke. Za zelenjavo sledi sadje, ravno tako z blagim okusom in lokalno sadje kot so jabolka, hruške in mogoče tudi banane. Kasneje pridejo na vrsto žitne kašice in nazadnje še meso in mlečni izdelki. Pomembno je, da se spremlja otrokovo stanje na alergije in prebavo.
Tudi sodelavka je povedala, da so ji v materinski šoli podobno razlagali, kako poteka uvajanje goste hrane in da si zelo želi, da bi njen otrok jedel vse kar mu da.…
Nekaj časa nazaj sem dobila v službi res zelo pomemben projekt. Ta projekt je bil res zelo zanimiv in bila sem zelo vesela, da sem ga dobila jaz. Pri tem projektu sem dobila tudi priložnost se izkazati in pokazati svoje dodatno znanje. Ravno zato sem to zadevo vzela res zelo resno. Dejstvo pa je, da mora vedno nekaj iti narobe in v tem primeru mi je umrl računalnik. Računalnik se je kar naenkrat ugasnil sredi projekta in jaz nisem morala shraniti absolutno ničesar, kar sem naredila. V tistem momentu me je zagrabila panika in nisem vedela, kaj narediti. Nekaj stvari sem že imela pripravljenih in shranjenih, ampak do tega nisem morala priti, ker računalnik ni delal. V tistem momentu sem se morala obrniti na servis računalnikov. Servis računalnikov sem kontaktirala ter jim povedala mojo situacijo. Vse skupaj jim je bilo definitivno zelo čudno in niso vedeli, kaj bi lahko bilo narobe. Zato so me prosili, da jim računalnik prinesem pokazat. Jaz sem računalnik prinesla tja ter jim povedala, da imam gor nekaj datotek, ki so res zelo pomembne in jih nočem izgubiti. Rekli so, da bodo računalnik preverili in mi bodo v roku ena dneva povedali, kaj je narobe.
Servis računalnikov me je že naslednji dan kontaktiral ter mi povedal, kaj je narobe. Rekel je, da se to načeloma da popraviti, ampak da zna trajati kakšen teden. Zelo vesela sem bila, ko sem slišala, da se da popraviti. Rekla sem, da si lahko vzamejo čas, saj imam še nekaj tednov, dokler moram dokončati projekt in večina mojega projekta je že končana. Servis računalnikov mi je tako res rešil zelo neprijetno situacijo in bila sem zelo vesela, da sem lahko dobila čisto vse datoteke nazaj, ki so bile na tistem računalniku. Na servisu so mi definitivno svetovali, da lahko razmišljam o novem računalniku, saj ta ne bo več dolgo zdržal, ampak tokrat sem res potrebovala tega, saj sem imela gor pomembne podatke.…