Leta 1745 je bilo v Metliki hudo neurje s točo, ki je uničilo ves pridelek. Krivca zanjo so našli v ostareli Margareti Kukerca. Iz sodnih spisov, ki jih v vicedomskem arhivu za Kranjsko hrani Arhiv republike Slovenije, izvemo, da je Margareto ovadila Špela Malenšek

Čarovniški proces je vodil krvni sodnik Franc Jožef pl. Abramsperg. Zaradi visoke starosti obtožene, so se kmalu po začetku procesa začeli protesti, da proces poteka prepočasi in da bi lahko Kukerca nekaznovana prej umrla v zaporu. Zahtevali so, da jim čarovnico izročijo, da jo bodo sami sežgali in tako zadostili pravici.

Krvni sodnik Franc Jožef pl. Abramsberg naj bi se s protesniki v miru pogovoril. Povedal jim je, da je potrebno ravnati po pravilih in šele nato bi sledila morebitna usmrtitev. Kljub temu je nezadovoljstvo v zvezi s procesom med kmeti raslo. Vrhunec je ogorčenje doseglo 20. oktobra 1745, ko so objavili določila dvorne komore in deželnega vicedoma. Določila niso bila v skladu z njihovimi pričakovanji po hitri obsodbi in usmrtitvi obtoženke, zato so kmetje do smrti kamenjali sodnega upravitelja Metlike in njegovega hlapca.

Marko Božič, Jakob Golobič in Martin Derganc (kasneje se v spisih pojavlja ime Marko Cesar), so šli tako daleč, da so šli svojo domnevno pravico iskat na vrata krvnega sodnika Franca Jožefa pl. Abramsperga. Izrazili so strah, da bo Kukerca zaradi starosti še pred koncem procesa umrla v zaporu, če sodnik ne bo pospešil zadeve. Zbrali so tudi 32 zapriseženih prič, ki so bile pripravljene proti njej podati izjavo. Po mnenju kmetov, se je Margareta do sedaj spretno izmikala kazni, pravici pa bi bilo zadoščeno s sežigom obtoženke.

Kmetje mu niso zaupali, saj naj bi dolgo ščitil obtoženko in potemtakem želel, da bi umrla v zaporu in se tako izognil kazni, kakršno si naj bi zaslužila po mnenju protestnikov. Na drugi strani pa tudi krvni sodnik v svojem poročilu zapiše, da so smrt sodnega upravitelja in omenjeno srečanje s protestniki po njegovem mnenju dovoljšen razlog za strah, saj so se nekateri kmetje začeli obnašati objestno in brezsramno.

V tem času, je poleg čarovniškega procesa potekal še kriminalni proces, zoper uporniškim kmetom, ki so bili organizatorji upora, ki je zajel širše območje Metlike in so do smrti kamenjali sodnega upravitelja Metlike in njegovega hlapca. Po navodilih notranjeavstrijske vlade zaprejo v Ljubljani v pripor Božiča, Cesarja in Golobiča. Odredijo jim primerno pokorščino in upajo, da bodo po pravilih zaključili proces, brez vmešavanja objestnih kmetov.

Marija Terezija je  6. aprila 1746 s pismom saškemu princu Hildburgu naročila, da nemudoma zadušiti kmečki upor, ki je nastal v gospostvu Metlika dežele Kranjske, in kritje komisije, ki zaključuje proces proti Kukerci in upornikom.

Kako se je proces proti Margareti Kuker končal ni znano.

Ta proces je eden zadnjih, če ne zadnji na območju Slovenije. 

Metličani niso živeli samo v strahu pred napadi osmanlij, ampak tudi pred zavidnimi sosedi, ki so jih hitro lahko obdolžili čarovništva.