Danes bi vam rad razložil, kako zanimiva je zgodovina našega kruha, ki se imenuje pogača. V wikipediji piše, da je pogača (bosanski, hrvaški in srbski) ali pogacha (madžarsko: pogácsa, grško: μπουγάτσα, makedonščina in bolgarščina: poaga, turščina: poğaça, albansko: pogaçe) je vrsta kruha, pečena v pepelu kamina, lahko v pečici in je podobna focacci, s katero deli ime. Lahko so kvašene ali brezkvasne. Brezkvasno kakovostno pogačo lahko pripravijo le izkušeni kuharji, medtem ko s kvasom je dosti lažje. Beseda izhaja iz latinskega panis focacius, tj. kruha (panis), ki je pečen na ognjišču ali kaminu (fokus), preko italijanskega focaccia in, bolj neposredno, južni slovanski jeziki (pogača).

Uporablja se tudi ime pogačice (pomanjšana oblika pogače), je pecivo iz listnatega testa. Je se v Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Hrvaški, Črni gori, Makedoniji, Srbiji, Sloveniji in Turčiji (kjer se imenuje poğaça). V Avstriji se imenuje pogatschen in pagáče na Slovaškem.

Vsako mesto ima svojo verzijo, ali celo več različic, ki se med seboj razlikujejo po teksturi in okusih. Nekatere pogače so debele samo dober centimeter, lahko pa so tudi dosti več. Na sredini lahko imajo nadev, druge pa so spet kot svež večerni zavitek ali rogljiček.

V testu lahko najdemo ducat razlicnih sestavin, ali pa so posute po pogači, lahko pa oboje. Uporabljajo se srednje čvrsti sveži siri, stari suhi trdi siri, svinjski ocvirki (tepertő), zelje, črni poper, pekoča ali sladka paprika, česen, rdeča čebula, semena kumine, sezamovo seme, sončnična semena ali makovo seme.

Pogača se lahko je kot topla predjed ali kot kruh. Vroča pogača, napolnjena s kislo smetano (ali skuto in feta sirom v turčiji in bolgariji) se šteje za posebno okusno specialiteto.

Pri nas poznamo Žumberačko pogačo ter Belokranjsko pogačo, ki je zaščitena kot kulturna dediščina in jo kot tako lahko prodajajo samo licencirani peki. Je okrogle oblike, premazana s stepenim jajcem, posipana pa z zrni kumine in z debelejšo soljo. Imeti mora zareze, ki tvorijo mrežo. Praviloma jih je sedem. Okus in aroma sta podobni kot pri sveže pečenem kruhu. Ko je pečena, je visoka od 3 do 4 cm, ob robu pa od 1 do 2 cm. Belokranjska pogača se ponudi še topla in se ne reže, ampak lomi. Belokranjska pogača je vedno posipana s kumino, Žumberačka pa s tem, kar si zaželi gospodinja ali pek. 

Običajno je narejena iz pšenične moke, včasih pa se doda ječmen in rž. Poljnjene so lahko s krompirjem, mleto govedino, siri, različnimi zrni in zelišči.

Kot otrok se spomnim, da nam je dostikrat primanjkovalo moke, zato smo ji znali dodajati mleto brezino lubje.